V lepem sobotnem jutru smo se zbrali v Slovenskih Konjicah. Pot smo veselo premagovali, čeprav je bila na nekaterih delih zelo strma. Do cilja nam je manjkalo samo dobre pol ure hoje, ko je začelo močno deževati. S sabo smo imeli pelerine in dežnike. Nekaj časa smo postali pod krošnjo drevesa, se pogovarjali in opazovali dežne kapljice. Ko je prenehalo deževati, smo pot nadaljevali do vrha. Po malici, smo se povzpeli na stolp in se veseli vračali proti domu. Ob glasbenih igrah, ugankah in pogovorih nam je bila pot kratka, korak pa lahkoten. Najlepše na pohodu pa je bilo druženje najmlajših planincev s planinci iz višjih razredov.

Tudi letošnje leto smo se planinci odpravili na štiridnevni tabor. Vreme nam je služilo odlično, razpoloženje med mladimi planinci pa je bilo pozitivno.

Prvi dan nas je čakala pot na planino Korošica. Hodili smo 2.30 ure. Po večerji, ki nam jo je pripravila domačinka – oskrbnica doma Mojca, smo se razporedili v sobe. Naslednji dan nas je po zajtrku popeljala pot na Malo Ojstrico ( 2017 m ) in na Lučki Dedec ( 2023 m ). Hodili smo 5 ur. Prijetno utrujene so nas pričakale palačinke. Zopet smo imeli energijo za popoldanske igre in za večerno iskanje skritega zaklada. V sobotnem jutru smo odšli na Veliki vrh ( 2110 m ) in na Zelenico ( 2114 m ), hoje smo imeli 6 ur. Zvečer smo opravili planinski krst in se igrali tombolo.

Zadnji dan tabora nas je čakalo pospravljanje sob, pakiranje nahrbtnikov in pohod do Vodotočnega jezera ( 1850 m ), kjer smo lahko našli planinske pupke. Za zaključek smo se fotografirali in odpravili nazaj na planino Podvežak do avtobusa.

Ob 18.30 uri smo srečni in polni energije prispeli v Oplotnico.

Na pot smo se odpravili kljub temu, da so napovedovali zelo nestabilno vreme. Na Kopah, kjer nas je odložil avtobus, smo se okrepčali in po slabih dveh urah hoje smo prispeli do Ribniške koče. Vso pot nas je spremljalo sonce izza oblakov. Po kratkem počitku, smo nadaljevali pot proti Ribniškemu jezeru in naprej do Rogle. Tudi najmlajši niso omagali. Planinci višjih razredov so med potjo razglabljali svoje načrte za tabor na Korošici. Preživeli smo prijeten dan ob druženju in smehu. Takšnih dni si želimo še več, pa čeprav se nas je na cilju po šestih urah hoje lotevala rahla utrujenost in nam je prijala vožnja proti domu.

V velikem številu smo se v zgodnjih jutranjih urah zbrali in se odpeljali proti Primorju. Vsi dobre volje in v pričakovanju lepega dne smo se odpravili proti vrhu Vremščice. Bilo je vetrovno, vendar ne premrzlo vreme. Pogled se nam je ustavil na Snežniku z belo kapo, občudovali smo Nanos in se razgledali vse do morja. Po nekaj urah hoje smo se odpeljali do Kopra, kjer smo se sprehodili ob morju. Vsak si je lahko pridobil obilo pozitivne energije in elana za delo v naslednjih dneh.

Na pot smo se odpravili kljub oblačnemu vremenu. Pot nas je vodila skozi Oplotniški Vintgar, kjer smo opazovali prebujanje pomladi in poslušali ptičje petje. Po vzponu do cerkve sv. Lenarta, nas je pritegnila pot, ki je vodila samo še navzdol proti tehniki Mernik. Med nami sta bila dva mlada planinca, ki sta se pohoda z nami prvič udeležila in pravita, da bosta še prišla. Torej nam ne preostane drugega, kot da gremo novim pohodom nasproti.